Kdaj: četrtek, 20.11. Ob: 19:00

Kje: Pastoralni center, Črnomelj

Opis: Albert Mrgole je psiholog in doktor sociologije bo predaval z ženo Leo, s katero imata štiri najstnike. Ukvarjata se s svetovalnim delom za družine in partnerje ter izvajata tečaje veščin za kakovost medsebojnih odnosov. Več na www.vezal.si.

Predavanje poteka v sklopu projekta Šola za starše - preprečimo zasvojenost

Mesec november je mesec preprečevanja zasvojenosti. Splošnega recepta za preprečitev zasvojenosti ni, obstajajo pa izkušnje o tem, kako s pozitivnimi ukrepi preprečiti zasvojenost in zlorabo prepovedanih drog med mladimi. V sklopu projekta Šola za starše letos v Semiču organiziramo tri predavanja, na katerih bodo predavatelji predstavili nekatere primere odkrivanja zasvojenosti, kako se z njimi soočiti ter primere dobre prakse na področju preprečevanja zasvojenosti.

1. predavanje četrkek 13.11. ob 19.00 v Kulturnem centru Semič – Toni Kočevar

Toni Kočevar, ki z ženo in tremi otroci živi v Novem mestu, je bil eden prvih Belokranjcev, ki se je rehabilitrial v don Pierrinovi skupnosti v Italiji. Zdaj deluje v društvu Srečanje, izvaja preventivne dejavnosti, se ukvarja z mladimi…

2. predavanje četrtek 27.11. ob 19.00 v Kulturnem centru Semič – prof. Janez Penca

Prof. Janez Penca je učitelj angleščine na srednješolskem centru v Novem mestu, hkrati pa je urednik revije za šport, publicist, prevajalec in založnik. Po srcu pa je atlet, nekdanji večkratni državni prvak, zdaj pa rekreativec in trener. Govoril bo o zdravem preživljanju prostega časa, oblikovanju značaja s športom, vrednotah, etični odličnosti, fair playu…

3. predavanje četrtek 11.12 ob 19.00 v Kulturnem centru Semič – dr. Bogdan Polajnar

Dr. Bogdan Polajnar je vodja Projekta Človek, ki je program za samopomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo uživalcev drog in njihovih družin. Tema bo vzgoja in odnosi, ki so potrebni za zdravo osebnost.

V četrtek 06.11. ob 19.00 vas vabimo v črnomaljski Pastoralni center na predavanje Ane Nahtigal o vplivu medijev na mlade, na njihove stiske, tegobe odraščanja in o povezavi medijev z zasvojenostjo. Po predavanju bo sledila razprava o vplivu medijev na mladino.

]]> http://klemen.blog-odeon.com/2008/11/04/sola-za-starse-preprecimo-zasvojenost-cetrtek-0611-ob-1900/feed/ http://klemen.blog-odeon.com/2008/08/23/kampanja-se-je-zares-zacela/ http://klemen.blog-odeon.com/2008/08/23/kampanja-se-je-zares-zacela/#comments Sat, 23 Aug 2008 09:15:49 +0000 Klemen Vitkovič http://klemen.blog-odeon.com/2008/08/23/kampanja-se-je-zares-zacela/

Kampanja se je tudi uradno začela. Pred samim uradnim začetkom kampanje je RTV Slovenija pokazala, da očitno ne razume svoje vloge javnega zavoda. Favoriziranje dveh predsednikov strank bi si lahko morebiti privoščili na komercialni televiziji, ne pa v javnem zavodu, ki bi moral delovati v skladu z načeli parlamentarne demokracije. Očitno ne služijo volivcem, ki imajo zadnjo besedo, ampak nekaterim drugim interesom.

Za nas Belokranjce bodo najbrž najbolj zanimiva tri soočenja v živo na TV Novo mesto (3., 8., in 17.september ob 20.00). Uredniki bodo po svoji izbiri na vsako soočenje povabili 7 različnih kandidatov. Za nas, ki malo več uporabljamo nove tehnologije, je tudi zanimivo dogajanje na forumih in pa spletna glasovanja (v današnjem Delu smo zopet zasledili o zlorabi spletnega glasovanja s strani SDS na www.delo.si).

Nekateri vojščaki tudi pozabljajo, da smo po volitvah vsi na isti barki. Upam, da trganje plakatov, širjenje neresnic o kandidatih, blatenje po forumih ne bo v ospredju, ampak da bo potekala argumentirana vsebinska razprava o prihodnosti Slovenije.

Mi začnemo v ponedeljek 25.08. ob 17.30 v Obrtnem domu Črnomelj , kjer se bomo s kandidatko Darinko Jerčinovič Vrlinič, Gregorjem Golobičem, Francijem Kekom in občani  sproščeno pogovarjali o izzivih, ki čakajo Slovenijo.

]]> http://klemen.blog-odeon.com/2008/08/23/kampanja-se-je-zares-zacela/feed/ http://klemen.blog-odeon.com/2008/08/08/feri-lainscek-zares-v-metliki/ http://klemen.blog-odeon.com/2008/08/08/feri-lainscek-zares-v-metliki/#comments Fri, 08 Aug 2008 11:52:09 +0000 Klemen Vitkovič http://klemen.blog-odeon.com/2008/08/08/feri-lainscek-zares-v-metliki/

Ukvarjati se s politiko pomeni doživeti tudi vrsto prijetnih reči in spoznati veliko zares zanimivih ljudi, še posebej, če gre za “novo politiko”. Ferija Lainščka, pisatelja, (ko)scenarista, ljubiteljskega fotografa, Prekmurca, ki verjame (le) v to, “da imamo dušo”, in Zaresovega kandidata za poslanca v državnem zboru, sem spoznal na strankinem srečanju na Pohorju. Nekajkrat sva se srečala v Ljubljani, je moj prijatelj na Facebooku, včeraj pa sva se v živo pogovarjala v Metliki - ob predvajanju poetičnega filma režiserke Maje Weiss Občutek za veter. Podlaga za ta 50-minutni film, ki je posvečen prekmurskemu vetru in prekmurskim ljudem, je istoimenska pesniška knjiga Ferija Lainščka in Dušana Šarotarja, ki je leta 2004 izšla pri založbi Franc - Franc v Murski Soboti. Film, katerega prva klapa je padla avgusta 2007 in je bil posnet v različnih prekmurskih krajih, je producirala Ida Weiss, producent je Bela film iz Ljubljane, direktor fotografije pa Bojan Kastelic.

Iz prijetnega klepeta s Ferijem, ki je topel in prijazen sogovornik, obenem pa vselej vsaj malo na preži za novimi pesniškimi in romanesknimi utrinki, je nastal pravi intervju. Uživajte, kot sem užival jaz…

Kako se, Prekmurec, počutite v Beli krajini? Ali za dobro počutje nujno potrebuje ravnico?

Počutim se dobro, sem pa tudi zelo radoveden, saj redko prihajam sem. Zdi se mi, da je tudi v teh krajih ostalo še nekaj tiste žlahtne prvinskosti, ki nam omogoča, da se ne izkoreninimo in ne postanemo novodobni » bežeči volkovi« - ljudje brez identitete, duše, ki jih nekaj boli, pa same več ne vedo, kaj in zakaj. Skratka, čutim tu to dotikanje, z veseljem bi šel še dalje in še globlje, tako kot je režiserka Maja Weiss hodila po Prekmurju. Morda smo prav zaradi tega našli tako pristen ustvarjalni stik in jo imam tudi kot človeka tako rad.

O čem pripoveduje poetični film Občutek za veter? Je iskanje načina, kako “ujeti” prekmurski veter (in ga s pomočjo tehnologije razširiti v svet) prispodoba za iskanje načinov, kako ubesediti/ predstaviti prekmursko dušo?

Morda sem vam prej že deloma odgovoril. V vsem, kar se dogaja okoli poetične sintagme »občutek za veter«, se sprašujemo o Prekmurju, ali bolje rečeno, o ravnici, zelo kompleksno. Zanima nas, ali t.i. ljudje z ravnice zares obstajamo, ali so naši sentimenti drugačni tudi zaradi te geografije, ali morda gre za kaj tretjega. Seveda ob tem, ko govoriš o kolektivnem, pa morda o kolektivnem nezavednem po Jungu, nujno spregovoriš tudi o duši.

Zdi se, da brez vas skoraj ne bi bilo slovenskega filma, npr. zelo uspešnega Petelinjega zajtrka in nedavno v Italiji nagrajenega filma Traktor, ljubezen in rock’n’ roll, pa malo starejših filmov Halgato, Mokuš idr. Kako povezujete (dopolnjujete?) svoje literarno ustvarjanje s filmskim?

V večini primerov gre za filmske »priredbe« mojih literarnih del, čeprav sem napisal tudi že nekaj izvirnih scenarijev. No, dejstvo je, da se literarni in filmski jezik zelo razlikujeta, izraz filmska priredba, ali adaptacija, pravzaprav zavračam, prepričan sem, da z ustvarjanjem filma nastaja nekaj povsem novega in da je v tem primeru edini pravi avtor pravzaprav režiser. Ali z drugimi besedami, za njegovo vizijo gre, za njegovo sporočanje in odtis njegove duše. Sam ob nastajanju filmov po mojih zgodbah zato sodelujem samo kot eden izmed sodelavcev, se tako tudi počutim in moj ego ob tem čisto nič ne trpi. Pravzaprav nasprotno, uživam. Pisateljevanje je namreč samotno opravilo, nastajanje filma, ob ekipi, ki včasih šteje tudi čez sto sodelavcev, pa pravcato družabno razkošje.

V kakšnem razmerju sta politika in umetnost (umetniško kolektiv NSK so nekoč rekli, da je politika najvišja oblika umetnosti …)

Prepričan sem, da je dobra besedna umetnost že sama po sebi angažirana in da v kontekstu družbenega dogajanja zmeraj funkcionira kot nekaj izzivalnega. Toda to seveda ni njen skrajni cilj, v tovrstnem delu je zmeraj nujno skrita tudi želja po preseganju, po ustvarjanju nečesa, kar bi lahko preseglo čas, oziroma ohranjalo svoje sporočilo v različnih obdobjih in družbenih situacijah. Zato umetnost »prezira« politiko, obenem pa se z njo vsaj posredno ves čas tudi ukvarja.

Stranka Zares nasprotuje ustanovitvi 14 pokrajin, ker naj ne bi bile dovolj velike, avtonomne in pretirano birokratske.

Zavzemam se za to, da bi se Prekmurje, skupaj s Prlekijo, zaokrožilo v pokrajino Pomurje. Gre za skupni svet ob Muri, dva bregova reke Mure, ki je tu 1000 let ločevala Slovence, pa jih ni mogla ločiti. Leta 1919 je postalo Prekmurje del matične domovine, ljudje na desnem bregu reke, torej tudi v Prlekiji, so pri tem veliko pomagali. Gre torej za privlačnost, ki je, če tako rečem, zgodovinska, kasneje pa se je tudi v vseh drugih pogledih realizirala. To so dejstva, ki jih je pri ustanavljanju pokrajin nujno upoštevati.

Na jesenskih parlamentarnih volitvah kandidirate na listi stranke Zares - nova politika. Boste v parlamentu predvsem neke vrste ambasador kulture? Katere politične teme se vam zdijo pomembne? Kako gledate na problem povečevanja razvojnih razlik med regijami - prihajate iz Prekmurja, ki je po več kazalcih razvojno zelo ogrožena regija?

Ne zanima me t.i. visoka politika, razlog, zakaj kandidiram na volitvah v državni zbor, pa ste pravzaprav posredno že navedli: gre mi na živce, da se Prekmurci tudi v tem času ne zmoremo dovolj politično organizirati in se odločneje zavzeti za zmanjšanje teh razlik. Svet ob Muri ima danes zaradi svojega zgodovinskega zaostajanja – pa naj se sliši to še tako paradoksalno – nekatera materialna izhodišča, ki so v sodobnem svetu pravcata redkost, oziroma dragocenost in v postmoderni družbeni paradigmi lahko pomenijo veliko razvojno možnost. Mislim seveda na ohranjeno naravno krajino, zdravo okolje za pridelavo hrane, naravne vire za razvoj zdraviliškega turizma, pa navsezadnje tudi geografsko odprtost v več smeri in v različne kulture. Mislim, skratka, da se svet ob Muri na časovni premici ravno zdaj nahaja na točki, ki omogoča bistven razvojni zasuk in to je vsekakor treba izkoristiti.

Mia Žnidarič je nedavno izdala slovensko-angleško zgoščenko z naslovom Nevidni orkester; pesmi so seveda vaše. Pesem Nevidni orkester ste posvetili prav Mii? Je veliko žensk, ki ste jim posvetili pesmi?

Ni mi treba brskati po spominu, ker jih pravzaprav ni veliko. Življenje se mi zdi prekratko, da bi gradil površne odnose, s poezijo pa se jih pravzaprav niti ne da. Pesnik, vsaj po mojih izkušnjah, zmeraj misli zares. No, z Mijo sva se kot ustvarjalca res posebej dotaknila, sodelujeva že vrsto let in pesem Nevidni orkester je moj poklon njeni usodni ljubezni do glasbe.

Z zanimanjem sem si ogledal spletni prenos mitinga Srbske radikalne stranke v podporo Karadžiću. Ne morem verjeti kakšne neumnosti so klatili. Vsi drugače misleči v Srbiji so bili ustaši, Tadič je bil izenačen s Hitlerjem, Bora Djordjević je klatil neumnosti, da je Srebrenica izmišljena, Đindić največji sovražnik srbskega naroda, kvazi študentski liderji so pozivali k obrambi srbstva, Mladič je bil največji narodni heroj….

Za nas najbolj smešno izjavo je dal neki predstavnik Srbskega zgodovinskega inštituta, ki je dejal, da je bilo v Sloveniji 21 taborišč v katerih so med našo vojno umirali Srbi.

Tadiču ob takih norcih definitivno ni lahko modernizirati Srbije. Upam, da mu bo uspelo.

21.09. bodo v Sloveniji parlamentarne volitve. Na splošno ljudje slabo poznajo volilni sistem, zato so ljudje podvrženi raznim manipulacijam o tem komu zaupati svoj glas. Slovenija je razdeljena na 8 volilnih enot, ki so razdeljene na 11 volilnih okrajev. 2 mandata pripadata italijanski in madžarski manjšini.

Stranka, ki se želi prebiti v parlament mora preseči 4% volilni prag (približno za vsak odstotek stranka prejme enega poslanca). Nato se po izračunu najprej mandati razdelijo po volilnih enotah in nato po volilnih okrajih. Če stranki pripada 12 poslanskih mest, praviloma vsaki volilni enoti pripada eno poslansko mesto, štirim najboljšim enotam pa še dodatno poslansko mesto. V volilni enoti mandat pripade kandidatu (če kandidat kandidira v dveh volilnih okrajih se mu za rezultat šteje povprečje obeh rezultatov), ki ima najboljši volilni rezultat oz. dvema najboljšima, če enoti pripadata dva mandata.

Poglejmo kratko analizo parlamentarnih volitev 2004 in kakšne rezultate so dosegli kandidati parlamentarnih strank. Bela krajina je 1.volilni okraj v 6.volilni enoti, ki zajema okraje od Bele krajine do Zagorja

SD (Samo Kavčič) 9,02% - volilna enota 1 mandat

V volilni enoti so dosegli 4. rezultat, za izvoljivim okrajem so zaostali za 5,84 odstotnih točk.

SDS (Miran Križan) 15.40% - volilna enota 3 mandati (izvoljen postal tudi 4 poslanec, saj je eden izmed poslancev postal minister)

V volilni enoti so dosegli 11. rezultat, za izvoljivim okrajem so zaostali za 12,89 odstotnih točk.

LDS (Jože Matekovič) 19,56%- volilna enota 3 mandate

V volilni enoti so dosegli 7. rezultat, za izvoljivim kandidatom so zaostali za 6,20 odstotnih točk.

Nsi (Ivan Kukar) 9,12% - volilna enota 1 mandat

V volilni enoti so dosegli 6. rezultat, za izvoljivim kandidatom so zaostali za 6,57odstotnih točk.

SLS (Andrej Fabjan) 22,52% – volilna enota 1 mandat (po smrti poslanca ga je zamenjal poslanec z drugim rezultatom)

V volilni enoti so dosegli 2. rezultat (nadomestil umrlega poslanca), za izvoljivim kandidatom so zaostali za 5,24 odstotnih točk.

SNS (Sergej Čas) 4,14% - volilna enota 1 mandat

V volilni enoti so dosegli 7. rezultat, za izvoljivim kandidatom so zaostali za 25,24 odstotnih točk.

Desus (Mojca Stjepanović Čemas) 8,02% – volilna enota 1 mandat

V volilni enoti so dosegli 2. rezultat, za izvoljivim kandidatom so zaostali za 5,38 odstotnih točk.

Če na kratko analiziramo rezultate sta bila najbližje izvolitvi Fabjan in Stjepanovičeva, saj sta bila uvrščena takoj za izvoljivim kandidatom, po zaostanku glede na odstotne točke so bili blizu izvolitve tudi SD, Nsi in LDS. Z osvojenimi glasovi bi bila Fabjan in Matekovič izvoljeni na listi SD, Desus in Nsi, Križan pa na listi Desusa.

Če bi SLS dosegel npr. rezultat kot v Hrastniku in bi se glasovi idealno porazdelili, bi lahko bili izvoljeni tudi trije kandidati.

Na letošnjih volitvah bo zanimiv tudi rezultat Zares – nova politika, saj gremo na volitve prvič in so karte v volilni enoti odprte. .

Volivcem bolj kot ukvarjanje z volilno matematiko svetujem, da dobro preučijo programe strank, njihovo dosedanje delo v parlamentu in verodostojnost kandidatov. Poslanci odločajo o zelo pomembnih zadevah na raznih področjih, ki se nas neposredno ali posredno dotikajo.

Spominjam se, da so se mi še pred kakšnim letom nazaj mnogi smejali, ko sem trdil, da so člani ŠD Rudar med najbolj aktivnimi ter da bodo kmalu zelo pozitivno presenetili. Vsi vemo, da nekateri na njih gledajo malo postrani in prav to je dokaz, da je etikiranje včasih zelo nepravično.  Zato mi je v čast, da sem bil mentor pri tem projektu, saj je v kraj prinesel dodano vrednost. Žal mi je edino, da se zaradi obveznosti ne bom udeležil otvoritve.

Torej vsi vljudno vabljeni na odprtje rudarske poti in dajte podporo mladim, ki so dokazali, da se da z delom, zagnanostjo in dobrimi idejami v Belo krajino pripeljati evropska sredstva.

Zborno mesto je v soboto ob 17.00 na prireditvenem prostoru v Kanižarici. Avtobus bo udeležence odpeljal na Butoraj, kjer se bo pohod začel. Štartnina znaša 10 EUR, vsak udeleženec prejme majico in topel obrok. Po pohodu sledi zabavem program do jutranjih ur.

Petek:

18.15 in 23.45 avtobusna postaja Metlika

18.30 in 24.00 Mercator Semič

19.00 in 00.30 Grad Črnomelj

Povratek iz Gribelj ob 00.30

Sobota:

06.00 in 10.45  Metlika

06.15 in 11.00 Semič

06.30 in 11.15 Črnomelj

Povratek iz Griblej ob 12.30 in 21.00

Več informacij dobite pri vodji projekta Gregorju (040 61 00 61) in na www.mc-bit.si

Razočaral me je tudi rezulat Čedomirja Jovanoviča, ki je osvojil samo 5,2% glasov. Njegova stranka je edina, ki se realno sooča s stanjem v Srbiji in ki si želi vsebinske razprave o stanju v katerem se nahaja Srbija. Njen problem je ta, da nagovarja tisti del populacije, ki je že zdavnaj zapustil Srbijo. Po zadnjih raziskavah si kar 75% visoko izobraženih želi zapustiti Srbijo in upam, da bo nekaj najsposobnejših prišlo ustvarjati v Slovenijo. Potrebujejo samo normalno okolje v katerem bodo lahko izkoristili svoje potenciale.