klemen vitkovič

Predstavnik Nove Slovenije je v svojem prispevku v aprilski izdaji Belokranjca navedel nekatere trditve, ki so zavajajoče in so potrebne posebnega pojasnila.

V Zares - nova politika obenem tudi odločno zavračamo očitke, da zaviramo regionalizacijo in s tem razvoj Bele krajine, saj so poslanke in poslanci Zares podprli spremembe Ustave RS kot podlago za ustanovitev pokrajin. Kot smo že večkrat pojasnili, pa nasprotujemo vsebinsko slabo pripravljenemu svežnju pokrajinskih zakonov, ki ga je predlagala vlada. Zares podpira premišljeno in kakovostno zasnovano decentralizacijo. Regionalizacija Slovenije je po našem prepričanju nujna, vendar ne za vsako ceno oziroma ne z ustanavljanjem nefunkcionalnih, neživljenjskih pokrajin. Za nas je projekt regionalizacije predvsem razvojno – ekonomski projekt.

Najpomembnejši vsebinski razlogi, ki so vodili poslanke in poslance Zares pri zavrnitvi nedomišljenega vladnega paketa pokrajinskih zakonov, so:

• 14 pokrajin je za Slovenijo preveč, kar je potrdila tudi stroka. Razlogi za uvedbo 14 pokrajin so po našem mnenju politične narave. V Zares nova politika dajemo strokovnim argumentom prednost pred političnimi. Vlada ne upošteva pozitivnih izkušenj nekaterih drugih držav. V Italiji mora imeti pokrajina najmanj 200.000 ljudi, Danska, ki ima 5 milijonov prebivalcev, pa je število pokrajin zmanjšala s 14 na 5.

• Ob vložitvi pokrajinskih zakonov v zakonodajni postopek vlada ni predložila analize stroškov in koristi, zato je o teh mogoče le ugibati. Več pokrajin neizogibno prinaša tudi več administrativnih stroškov.

• Vladni predlogi, ki niso več v obravnavi, niso zagotavljali enotirnega sistema upravljanja, ki pomeni takojšnjo združitev nalog, pristojnosti in kadrov bodočih pokrajin in upravnih enot. To bi bilo bolj ekonomsko vzdržno in smiselno.

• Vladni predlog financiranja pokrajin je temeljil izključno na odstopljenih državnih virih, ki pa niso lastni finančni viri. Tako bi bile pokrajine odvisne od politične volje na državni ravni.

• Predlagane posredne volitve pokrajinskega glavarja vodijo v politično korupcijo, klientelizem in politično nestabilne pokrajinske svete.

• Pri vladnem predlogu pristojnosti pokrajin ni jasne ločnice med pristojnostmi občin in pokrajine.

• Vlada je pri predlogu pokrajinske zakonodaje povsem pozabila na mlade, kar pomeni, da bi se lahko ponovila praksa iz lokalnih skupnosti, kjer je reševanje problematike mladih odvisno od politične volje županov in občinskih svetov.

V Zares - nova politika si ne želimo nefunkcionalnih pokrajin, ki bodo namenjene same sebi in v katerih bodo lokalni politični funkcionarji dobili stolčke v pokrajinskih upravah in svetih. Vse to bi namreč plačevali državljanke in državljani skozi visoke stroške pokrajinske uprave.

Za Zares – nova politika so sprejemljive le takšne rešitve, ki dejansko omogočajo avtonomijo bodočih pokrajin. Ob pripravi pokrajinske zakonodaje sta finančno ministrstvo in vlada dolžna opozoriti na javno-finančne posledice in se nikakor ne moreta sklicevati na “finančno nevtralnost“ (če bi obveljal vladni predlog pokrajinske zakonodaje, bi se morale tudi pokrajine zadolževati, tako kot sedaj številne občine). Sistem financiranja naj bi spodbujal pokrajine h konkurenčnosti in medsebojni tekmovalnosti ter odgovornosti za lasten razvoj.

Predstavnik Nove Slovenije tudi navaja podatek, da smo Belokranjci zahtevali samo ime. V tistem času občinski sveti niso dajali mnenj o vsebini pokrajinske zakonodaje. Kljub temu smo se nekatere politične stranke zelo angažirale pri spremembi imena bodoče pokrajine, ki bo vključevala tudi ime Bele krajine. Nove Slovenije ni bilo med njimi.

V Zares – nova politika smo samo za takšno regionalizacijo, ki ne bo obremenila davkoplačevalcev in ki bo v Belo krajino prinesla razvojni zagon

No pa smo dočakali lepo vreme in otoplitev, ki omogoča začetek peščene sezone tudi v Beli krajini. Upravljalci pridno delajo na ureditvi peščenih teniških igrišč. Peščena teniška igrišča so pri rekreativcih priljjubljena, saj je na njih viden odtis žogice (no zagrižena nasprotnika včasih vidita dva odtisa) ter zaradi mehke podlage so sklepi bistveno manj obremenjeni kot na drugih podlagah.

Sezono bomo odprli s prijatelji na klasičnem Party turnirju dvojic v Gradacu pri Rusu (ostali dve lokaciji sta Dragatuš in igrišči pri srednji Šoli Črnomelj). Na teh turnirjih rezultat ni pomemben, pomembnejša je dobra družba, hrana in pijača. Ko je slednje že malo več, začnejo padati stave in tako potem v pozno noč. In potem bomo najbrž nadaljevali v Metliko na Pungart (www.kudplac.si), tako da če boste videli ene modele v trenirkah in umazanih rdečih nogavicah, vedite, da gre za tenisače in ne pripadnike določene subkulture, ki posluša predvsem glasbo z Balkana.

V sredo 5. marca ob 19. uri bo v Pastoralnem centru predavanje iz cikla
Šole za starše v organizaciji LAS Črnomelj in MC BIT. Predavatelj bo prof. Janez Penca, ki poleg poučevanja tudi prevaja, publicera, izdaja športno
revijo… Ker je “po srcu” atlet, bo tema izraba prostega časa mladih in motiviranje za zdravo življenje in s tem preventivno delovanje . Vabljeni.

Zelo vam priporočam, da si preberete komentar kolumnista Petra Lukoviča o dogajanju v zadnjih dneh v Srbiji. V Srbiji sem se udeležil njegovega predavanja o stanju v Srbiji. Na zelo satiričen način spravi vse pristotne, da jim od smeha tečejo solze. Komentar je objavljen na straneh Liberalno demokratske stranke Srbije (Čedomir Jovanovič), katerim so bili v nedeljo v pohodu huliganov uničeni prostori. Poleg McDonaldsa in Mercatorja je LDP priljubljena tarča za sproščanje jeze domoljubov.

http://www.ldp.org.yu/cms/item/blog/sr/post.html?id=896

Te dni so v Beogradu potekali protesti mladih za boljše življenje v Srbiji. Mladi so razočarani, ker predsednik vlade Koštunica od 5.oktobra 2000, ko je cela Srbija stala za njim, ni naredil skorajda nič za boljše življenje navadnih ljudi.

Nekateri med njimi so tega 5.oktobra bili pripravljeni iti do konca, tudi za ceno lastnega življenja, z namenom pokopati Miloševičev režim in začeti nove čase na čelu s Koštunico. Danes ti isti mladi na demostracijah prepevajo: Ubij, ubij Koštunica se i spasi Srbiju (5. oktobra 2000 so isto prepevali za Miloševiča). Mlade moti, da so izolirani, da ne skorajda ne morejo iz države, da ni delovnih mest, da je šolski sistem slab, da ni stanovanj, da so vojni zločinci junaki… Skratka želijo si živeti kot ostali vrstniki po Evropi.

Tudi največji transparent z napisom Bruselj - Bologna - Beograd, kaže da si želijo evropski Beograd s fakultetami, ki delujejo po evropskih standardih. Predsedniku vlade so hoteli predati (seveda jih ni sprejel) 3 zahteve:

- takojšen podpis sporazum z EU

- takojšnjo predajo vojnih zločincev v Haag

- delovanje državnih institucij v polnem obsegu

Ti mladi bodo najverjetneje živeli evropsko življenje, večina jih bo najbrž ob prvi priložnosti zapustila Srbijo, kar je za Srbijo dolgoročno katastrofalno. Slovenija bi morala kot predsedujoča EU in tudi kasneje s svojimi aktivnostmi tem mladim zagotoviti evropsko prihodnost doma. Samo z njimi ima Srbija svetlo prihodnost.

V semiški občini vre. V tej prijetni belokranjski občini so se politiki različnih barv zapletli v politične spore, ki so bolj značilni za vele mesta, ne pa za vasice, kjer je volilno pravico izkoristilo nekaj več kot 2.000 volilcev.

Župan Bukovec je zmagal že v prvem krogu, vendar je njegova SLS osvojila samo 4 svetniška mesta v občinskem svetu. Ostali (4 LDS, 2 SDS, 1 SNS, 1SD in 1 Desus) so oblikovali svojo programsko koalicijo in tako je župan ostal brez večine v občinskem svetu. V njem sedi še predstavnik romske skupnosti. Ta večina je tudi izglasovala, da bo kandidat za državnega svetnika g. Mihelčič in ne dosedadnji državni svetnik in župan.

Dejstvo je, da so oboji dobili mandat volilcev, da delajo za razvoj Občine Semič. Očitno so pa tudi pozabili, da niso samo oni dobili mandat, ampak tudi nekdo drug. Sami dogodki na zadnji seji občinskega sveta in po njej kažejo, da so v sporu šli že zelo daleč in da so spori prešli tudi že na osebno raven.

Sprejem proračuna je vedno politično naporno, saj je potrebno vedno veliko usklajevanja, potreb je veliko, denarja premalo. Predlagatelj proračuna je župan, sprejema ga občinski svet, ki lahko sprejme dopolnila k proračunu. V tako velikih občinah se ponavadi proračuni sprejemajo soglasno, saj se svetniki in župan trezno dogovorijo, da se razne investicije porazdelijo v daljšem časovnem obdobju. To so ljudje, ki se srečujejo v raznih društvih, na prireditvah in tudi najbrž kar tako v gostilni in takšne zaostrene razmere se potem prenesejo tudi v samo dogajanje v lokalni skupnosti. Namesto, da bi sodelovali, si nagajajo in s temi spori obremenjujejo tudi ostale občane.

Da je spor res šel preko neke razumne politične tekme kaže tudi opis usklajevanja proračuna, kjer župan opozarja, da se nekateri niso hoteli usklajevati. Medtem ko nekateri svetniki omenjajo, da je usklajevanje z županom skorajda nemogoče. Po drugi strani pa tudi ostre obtožbe župana na račun nekaterih svetnikov, ki bi znale epilog dobiti tudi na sodišču, ne obetajo nič dobrega.

Vsi ti spori bodo definitivno negativno vplivali na razvoj Občine Semič!

LAS Črnomelj in Mladinski center BIT organizirata v sredo 6.februarja, ob 19. uri v Pastoralnem centru Črnomelj predavanje iz cikla Šola za starše - preprečimo zasvojenost . Predaval bo univ.dipl. sociolog Radovan Radetič, ki deluje tudi kot družinski terapevt in mediator.

Zadnja dva meseca se mediji ukvarjajo predvsem s sporom med Slovenijo in Hrvaško. Stvari so kristalno jasne, dokler Hrvaška ne prekliče ZERPa, Slovenija ne bo dala soglasje za odprtje poglavja o ribištvu, vendar to še ne pomeni, da blokira hrvaško na poti v EU.

Bolj nas lahko skrbijo reakcije našega zunanjega ministra. Ne vem ali ima pogodbo s hrvaškimi mediji, toda ali res nima kot zunanji minister predsedujoče EU pametnejšega dela, kot da odgovarja na vsak članek v hrvaških medijih. Hrvate pa še bolj lahko skrbi obnašanje predsednika vlade Sanaderja, ki za svoj fiasco v pogajanjih krivi Slovenijo. Hrvaška v letu 2007 ni zaprla nobenega poglavja v pogajanjih, niti ni na novo odprla katerega izmed pomembnejših poglavij, na kar je včeraj opozoril tudi hrvaški predsednik.

Nepremišljene izjave nosilcev zunanje politike predvsem škodijo predvsem našemu izvozu na Hrvaško, ki znaša okoli 1,5 miliarde EUR. Zadnjič sem bil na srečanju pri prijateljih na Hrvaškem in se nam je pridružil en fant, ki zaradi izpadov naših nacionalistov (ki se imajo za branike slovenskih interesov) ne kupuje več slovenskih izdelkov, čeprav obožuje Laško pivo in Barcaffe. No fant je bil prepričan, da smo vsi Slovenci nacionalisti, ker da tako piše v medijih in da že pozna Jelinčiča. Ko sem mu pojasnil kakšna je realna moč Jelinčiča me je vprašal, zakaj tako ne piše v njihovih časopisih (o načinu poročanja medijev, kdaj drugič). Kasneje je rekel OK, če ja pa tako si bom pa zdaj eno Laško spil.

In še dobro, da imamo na obeh straneh meje par zanesenjakov, ki se v teh napornih časih trudijo obdržati naše odnose na visoki ravni. Tako so zbrani v Društvu slovensko hrvaškega prijateljstva praznovali 15 let svojega delovanja. Praznovanja sta se udeležila tudi oba predsenika držav, ki sta pomirila napetosti, ki so jih drugi zakuhali. Polna dvorana in 200 ljudi pred dvorano je jasen signal, da ljudje hočejo politiko sodelovanja.

Predsednik države dr. Danilo Tuerk postaja zelo pomemben faktor v slovenski politiki, ki ga ne morejo prezreti tudi tisti, ki želijo vlogo predsednika minimizirati, kar kažejo tudi ankete priljubljenosti na katerih prepričljivo vodi. Po srečanju se je predsednik udeležil srečanja s tistimi, ki smo mu pomagali v kampanji in ki smo v njega verjeli že na začetku, ko mu ankete niso kazale niti uvrstitve v drugi krog (s predstavniki Socialnih demokratov, Zares - nova politika in Desus). V več kot enournem pogovoru nam je predstavil svoje poglede na prihodnost Slovenije ter se pozanimal za probleme Belokranjcev. Ob svoji strokovnosti je pokazal tudi svojo normalno človeško plat in tako nismo imeli občutek, da je med nami prvi človek Slovenije.

Slike si lahko ogledate na:

http://www.radio-odeon.com/kategorije.asp?nmpro_tbl_cate.id=9&nmpro_tbl_news.id=2454

Pa še anekdota s srečanja s predsednikom. Predsednik se je prvič v Črnomlju srečal s Papežom (seveda gre za Vinka Papeža, predsednika pustnega društva in krajevne skupnosti Črnomelj).