klemen vitkovič

Ob razglasitvi rezultatov parlamentarnih volitev je zavladalo neko olajšanje, čeprav mi ni bili jasno zakaj. Vsi so govorili o zmagi evropskih sil, ki pa so bile na teh volitvah poražene. Res da je Tadičeva lista dobila 102 od 250 poslanskih mest, toda dejstvo je, da so radikalci, socialisti in Koštunica osvojili 127 poslanskih mest in imajo vso možnost, da sestavijo vlado. Tadič bo lahko oblikoval vlado samo s socialisti (Miloševičevimi nasledniki), kar pomeni, da bodo ti naverjetneje blokirali vsako pomembnejšo strateško potezo vladne koalicije.

Razočaral me je tudi rezulat Čedomirja Jovanoviča, ki je osvojil samo 5,2% glasov. Njegova stranka je edina, ki se realno sooča s stanjem v Srbiji in ki si želi vsebinske razprave o stanju v katerem se nahaja Srbija. Njen problem je ta, da nagovarja tisti del populacije, ki je že zdavnaj zapustil Srbijo. Po zadnjih raziskavah si kar 75% visoko izobraženih želi zapustiti Srbijo in upam, da bo nekaj najsposobnejših prišlo ustvarjati v Slovenijo. Potrebujejo samo normalno okolje v katerem bodo lahko izkoristili svoje potenciale.

Predstavnik Nove Slovenije je v svojem prispevku v aprilski izdaji Belokranjca navedel nekatere trditve, ki so zavajajoče in so potrebne posebnega pojasnila.

V Zares - nova politika obenem tudi odločno zavračamo očitke, da zaviramo regionalizacijo in s tem razvoj Bele krajine, saj so poslanke in poslanci Zares podprli spremembe Ustave RS kot podlago za ustanovitev pokrajin. Kot smo že večkrat pojasnili, pa nasprotujemo vsebinsko slabo pripravljenemu svežnju pokrajinskih zakonov, ki ga je predlagala vlada. Zares podpira premišljeno in kakovostno zasnovano decentralizacijo. Regionalizacija Slovenije je po našem prepričanju nujna, vendar ne za vsako ceno oziroma ne z ustanavljanjem nefunkcionalnih, neživljenjskih pokrajin. Za nas je projekt regionalizacije predvsem razvojno – ekonomski projekt.

Najpomembnejši vsebinski razlogi, ki so vodili poslanke in poslance Zares pri zavrnitvi nedomišljenega vladnega paketa pokrajinskih zakonov, so:

• 14 pokrajin je za Slovenijo preveč, kar je potrdila tudi stroka. Razlogi za uvedbo 14 pokrajin so po našem mnenju politične narave. V Zares nova politika dajemo strokovnim argumentom prednost pred političnimi. Vlada ne upošteva pozitivnih izkušenj nekaterih drugih držav. V Italiji mora imeti pokrajina najmanj 200.000 ljudi, Danska, ki ima 5 milijonov prebivalcev, pa je število pokrajin zmanjšala s 14 na 5.

• Ob vložitvi pokrajinskih zakonov v zakonodajni postopek vlada ni predložila analize stroškov in koristi, zato je o teh mogoče le ugibati. Več pokrajin neizogibno prinaša tudi več administrativnih stroškov.

• Vladni predlogi, ki niso več v obravnavi, niso zagotavljali enotirnega sistema upravljanja, ki pomeni takojšnjo združitev nalog, pristojnosti in kadrov bodočih pokrajin in upravnih enot. To bi bilo bolj ekonomsko vzdržno in smiselno.

• Vladni predlog financiranja pokrajin je temeljil izključno na odstopljenih državnih virih, ki pa niso lastni finančni viri. Tako bi bile pokrajine odvisne od politične volje na državni ravni.

• Predlagane posredne volitve pokrajinskega glavarja vodijo v politično korupcijo, klientelizem in politično nestabilne pokrajinske svete.

• Pri vladnem predlogu pristojnosti pokrajin ni jasne ločnice med pristojnostmi občin in pokrajine.

• Vlada je pri predlogu pokrajinske zakonodaje povsem pozabila na mlade, kar pomeni, da bi se lahko ponovila praksa iz lokalnih skupnosti, kjer je reševanje problematike mladih odvisno od politične volje županov in občinskih svetov.

V Zares - nova politika si ne želimo nefunkcionalnih pokrajin, ki bodo namenjene same sebi in v katerih bodo lokalni politični funkcionarji dobili stolčke v pokrajinskih upravah in svetih. Vse to bi namreč plačevali državljanke in državljani skozi visoke stroške pokrajinske uprave.

Za Zares – nova politika so sprejemljive le takšne rešitve, ki dejansko omogočajo avtonomijo bodočih pokrajin. Ob pripravi pokrajinske zakonodaje sta finančno ministrstvo in vlada dolžna opozoriti na javno-finančne posledice in se nikakor ne moreta sklicevati na “finančno nevtralnost“ (če bi obveljal vladni predlog pokrajinske zakonodaje, bi se morale tudi pokrajine zadolževati, tako kot sedaj številne občine). Sistem financiranja naj bi spodbujal pokrajine h konkurenčnosti in medsebojni tekmovalnosti ter odgovornosti za lasten razvoj.

Predstavnik Nove Slovenije tudi navaja podatek, da smo Belokranjci zahtevali samo ime. V tistem času občinski sveti niso dajali mnenj o vsebini pokrajinske zakonodaje. Kljub temu smo se nekatere politične stranke zelo angažirale pri spremembi imena bodoče pokrajine, ki bo vključevala tudi ime Bele krajine. Nove Slovenije ni bilo med njimi.

V Zares – nova politika smo samo za takšno regionalizacijo, ki ne bo obremenila davkoplačevalcev in ki bo v Belo krajino prinesla razvojni zagon