Pot v Beograd
by Klemen VitkovičPot v Beograd je bila res zanimiva. Predvsem zaradi tega, ker sem imel veliko srečo, da sem na vlaku imel res dobro in zanimivo družbo. Marko iz okolice Dragatuš (absolvent zgodovine) je bil zelo zabaven sogovornik. Do Zagreba sva obdelala vse mogoče teme (od Viniške republike do italijanskega nogometa).No v Zagrebu so pa k nama prisedle tri zelo simpatične študente prava iz okolice Vinkovcev (Ivana, Ivana in Ines), ki so se vračale iz Splita. V Osijeku na pravni fakulteti so imele probleme s profesorji, zato so se raje vpisale na splitsko fakulteto. Na potovanju do Splita obnavljajo en del železniške proge, tako da se del vožnje opravi z avtobusom. In šofer avtobusa ni poznal poti, tako da so se izgubili, kar jih je zelo spominjalo na kultni film Tko to tamo preva. Tako smo se skoraj celo noč zafrkavali na račun stereotipov o Slovencih in Hrvatih. Saj meni je bilo žal, da so že izstopile že v Vinkovcih. Pa še baterije za digitalca sem pozabil v Sloveniji, tako, da ste prikrajšani za njihove fotografije.
Beograd nas je pričakal v zelo lepem in sončnem vremenu. Marku sem zaželel srečno pot do Soluna. Ker sem imel do prvega sestanka sem tri ure sem šel na na hladno jutranje pivo (1,15 EUR v centru Beogradu), ter malo prelistal srbske časopise. Glavna novica dneva je bila, da Pivovarna Laško kupuje MB Pivovaro, ki ima slogan Svjetsko a naše. Naslov članka je bil Svjetsko a slovensko.
Zadnji dan sem imel dve uri prostega za ogled Beograda in tako se odpravim na Kalamegdan in glej ga Sejota. Sejo je na izmenjavi v Beogradu. No še samo Jure Črnič je manjkal, ki dela v Beogradu. Skratka Črnomelj do Tokija:)
